Zanima nas, kako poteka \u0161olanje po svetu. Pogledali smo v \u0161olske sisteme na Finskem, v Franciji, na Kitajskem in v Rusiji.<\/p>\n\n\n\n
V samem vrhu<\/strong><\/p>\n\n\n\n Finska je po podatkih iz leta 2015 dosegla dobre rezultate: pri matematiki so se uvrstili na 14. mesto po svetu. 4. mesto so dosegli pri branju in 5. pri naravoslovju.<\/p>\n\n\n\n Finski \u0161olski sistem velja za enega\u202fnajbolj u\u010dinkovitih na svetu. Predstavniki iz drugih dr\u017eav\u202f mno\u017ei\u010dno potujejo v Helsinke, da bi se od Fincev nau\u010dili, kako narediti dobro \u0161olo.\u202fRaziskave ka\u017eejo, da so finski u\u010denci\u202f po dose\u017ekih na vrhu lestvic\u202f po samoocenah svojega znanja pa zgolj na sredini \u2013 prav nasprotno od slovenskih \u0161olarjev, ki so uvr\u0161\u010deni\u202fprecej nizko po uspehu in visoko po svojih ocenah lastnega znanja. Finski\u202fvrtci\u202fsprejemajo otroke, stare od 5 do 7 let. Pri \u0161estih letih je mo\u017eno \u2013 ne pa obvezno \u2013 otroka vklju\u010diti v enoletno pripravo na \u0161olo, torej v nekak\u0161no malo \u0161olo.\u202fOsnovna <\/strong>\u0161ola\u202ftraja 9 let, vanjo so vklju\u010deni otroci, stari od 7 do 16 let. Dr\u017eava krije vse materialne stro\u0161ke: u\u010dbenike in druge potrebe za \u0161olanje.<\/p>\n\n\n\n Kaznovanja ni<\/strong><\/p>\n\n\n\n Kot pomembne\u202fkakovosti finski strokovnjaki za \u0161olstvo izpostavljajo:\u202fmajhen osip v osnovnih in srednjih \u0161olah,\u202fvisoko izobra\u017eene in motivirane u\u010ditelje,\u202f\u202fzmerne koli\u010dine doma\u010dih nalog.<\/p>\n\n\n\n Posebej\u202f poudarjajo, da ob rednem \u0161olskem delu ni potreb po privatnih in\u0161trukcijah u\u010dencev.\u202fV osnovno\u0161olskem izobra\u017eevanju ni nacionalnih preverjanj znanj\u202fali in\u0161pekcijskih\u202fpregledov.\u202fEksterno\u202fpreverjanje ni obvezno \u2013 vsako leto ga opravijo le na vzorcu \u0161ol \u2013 toda \u0161ole oziroma ob\u010dine in za to celo pla\u010dajo. Poudarjajo, da ne obstaja razvrstitvena lista \u0161ol. Prav tako ni tekmovanja ali primerjave, ni strahu pred kaznimi ali finan\u010dnimi\u202fsankcijami.<\/p>\n\n\n\n Zna\u010dilnosti Finskih \u0161ol:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Viri<\/strong><\/p>\n\n\n\n Da\u0161a Vidmar, Zala Pirc<\/em><\/p>\n\n\n\n Osnovna \u0161ola v Franciji\u202f<\/strong><\/p>\n\n\n\n V Franciji pa imajo pouk v ponedeljek, torek, \u010detrtek, petek in nekatere \u0161ole imajo pouk tudi v soboto. Pouk imajo cel dan (8.30\u201316.30) in v tem \u010dasu ni dodatnih dejavnosti. V sredo nimajo pouka in takrat so cel dan prosti in imajo \u010das za dodatne dejavnosti. V Sloveniji imamo en teden po\u010ditnic vsakih sedem tednov, medtem ko imajo v Franciji vsakih \u0161est tednov dva tedna po\u010ditnic. Na koncu osnovne \u0161ole u\u010denci opravljajo test, ki se imenuje\u202f\u201cbac\u201d. \u010ce ga opravijo, so sprejeti na univerzo, na kateri \u017eelijo nadaljevati \u0161olanje.\u202f\u010ce pa testa ne opravijo, niso sprejeti. U\u010denci ne poznajo \u201cto\u010dk\u201d, ki jih zbiramo v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n V Franciji razrede od\u0161tevajo<\/p>\n\n\n\n Francoski razredi imajo zanimivo zaporedje:<\/strong><\/p>\n\n\n\n Bi bili zadovoljni z oceno\u202f20?\u202f\u202f <\/strong><\/p>\n\n\n\n Tudi ocene so druga\u010dne. Od 1. do 3. razreda imajo ocene a, b, c. V 4. in 5. razredu imajo u\u010denci ocene od 1 do 10. Od 6. do 9. razreda pa potem \u0161e v srednji \u0161oli imajo ocene od 1 do 20, pri \u010demer je pozitivna ocena od 10 naprej.<\/p>\n\n\n\n Pravila\u202f <\/strong><\/p>\n\n\n\n Imajo podobna pravila kot v \u0161olah Slovenije. Glavno pravila, ki velja v vseh \u0161olah, pa je to, da v nobeni \u0161oli ni WI-FI-ja\u202fzaradi zdravja. Poleg tega pa je prepovedana uporaba telefonov.<\/p>\n\n\n\n Viri<\/strong><\/p>\n\n\n\n Chlo\u00e9 Amand <\/strong>& Tia Babi\u0107<\/em><\/p>\n\n\n\n Izobrazba je na Kitajskem vrednota, ki ima prednost pred vsemi drugimi stvarmi. Velja za odsko\u010dno desko za blaginjo in dobro slu\u017ebo.\u202f \u0160olanje je zahtevno.<\/strong><\/p>\n\n\n\n Za\u010detek u\u010denja<\/strong><\/p>\n\n\n\n U\u010denje se v vrtcu za\u010dne \u017ee pri 3 letih in takrat se za\u010dne boj za polo\u017eaj v dru\u017ebi in dosego rezultatov, ki bodo dru\u017eini v ponos. Otroke u\u010dijo tekmovanja in dela za najvi\u0161je ocene. Star\u0161i otrokom ne prizana\u0161ajo, ampak so do njih zelo zahtevni. Kitajci imajo za svoje otroke velike na\u010drte in jih dosledno vodijo k njihovi uresni\u010ditvi. U\u010denci pa izobra\u017eevanje razumejo kot dol\u017enost do naroda in dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n Posledice<\/strong><\/p>\n\n\n\n Ocena -5 ima za posledico ure in ure dodatnih vaj. Kitajski otroci zelo trdo delajo \u2013 ure in ure se u\u010dijo in pogosto sodelujejo pri dodatnih dejavnostih, ki jih izberejo star\u0161i. Najpogosteje so to u\u010dne ure angle\u0161\u010dine, igranje glasbenih in\u0161trumentov, plavanje in druge gibalne dejavnosti.<\/p>\n\n\n\n Sistem<\/strong><\/p>\n\n\n\n Kitajski \u0161olski sistem se deli na tri ravni: osnovna \u0161ola, gimnazija in srednja \u0161ola in nato pa izpiti za visoko\u0161olski \u0161tudij.<\/p>\n\n\n\n \u0160ola<\/strong><\/p>\n\n\n\n Osnovna \u0161ola traja\u202fod 6. do 11. leta in je brezpla\u010dna. Po podatkih kitajskega ministrstva za \u0161olstvo je v devetletno osnovno \u0161olo vklju\u010denih 99,7 % \u0161oloobveznih otrok.<\/p>\n\n\n\n Tri leta srednje\u0161olskega izobra\u017eevanja so obvezna in brezpla\u010dna, druga tri zahtevajo minimalno \u0161olnino. Za sprejem na\u202f univerzo je potreben sprejemni izpit. Konkurenca za \u0161tudij na najbolj\u0161ih univerzah\u202fzelo\u202fvelika. V\u010dasih mora biti u\u010denec eden od najbolj\u0161ih v svoji provinci, da bi ga sprejeli na najbolj\u0161e visoke \u0161ole.<\/p>\n\n\n\n U\u010ditelji v \u0161oli<\/strong><\/p>\n\n\n\n U\u010ditelji so na Kitajskem dele\u017eni velikega spo\u0161tovanja. Pred za\u010detkom pou\u010devanja se ve\u010d let skupaj z mentorjem pripravljajo na pou\u010devanje, po zaposlitvi pa se morajo stalno strokovno izobra\u017eevati in stremeti k izpopolnjevanju na\u010dina pou\u010devanja.<\/p>\n\n\n\n Izobra\u017eevalni sistem daje najbolj\u0161e rezultate na svetu<\/strong> Kitajska se rada hvali z najbolj\u0161im \u0161olskim sistemom, saj kitajski 15-letniki dosegajo najbolj\u0161e rezultate (1. mesto) na testih iz branja, matematike in\u202fnaravoslovja.\u202fZa\u202fprimerjavo; Slovenija je bila leta 2015 pri matematiki na 21. mestu, pri branju na 38. mestu<\/p>\n\n\n\n V Sloveniji se v \u0161oli nau\u010dimo 25 \u010drk. Z njimi zapisujemo besede, na\u0161i kitajski vrstniki pa se morajo nau\u010diti vsaj dva tiso\u010d znakov. Vsako leto okoli 400. To ni lahko, saj vsaka pismenka pomeni besedo ali del besede. Ker je branje\u202fin gledanje za o\u010di zelo naporno, starej\u0161i osnovno\u0161olci v Pekingu delajo kratke vaje za spro\u0161\u010danje o\u010di in bla\u017eenje napetosti. Po pouku pa se doma u\u010dijo \u0161e naprej. \u010casa za igro ni veliko. Nekateri star\u0161i menijo, da so njihovi otroci preobremenjeni in na to opozarjajo tudi u\u010ditelje. A po drugi strani \u0161tevilni star\u0161i od svojih otrok zahtevajo, da se \u010dim ve\u010d u\u010dijo tudi doma, saj naj bi se tako po osnovnem \u0161olanju lahko vpisali na \u010dim bolj\u0161e fakultete.<\/p>\n\n\n\n Viri<\/strong><\/p>\n\n\n\n Alja Sterle in Beti Bandelj<\/em><\/p>\n\n\n\n \u0160ola v Rusiji pri\u010da<\/strong>kuje spo\u0161tovanje in disciplino<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u0160ola se v Rusiji imenuje druga\u010de in traja 11 let. Prvih 9 let poteka srednja \u0161ola, ki je brezpla\u010dna in obvezna, deli pa se na dve stopnji: 1. stopnja traja 4 leta (za\u010detno splo\u0161no izobra\u017eevanje), 2. stopnja traja 4 leta (osnovno splo\u0161no izobra\u017eevanje), 3. stopnja pa je licej oz. gimnazija. Stopnjam pravijo tudi za\u010detna \u0161ola, osnovno\u0161olska in vi\u0161ji razredi. U\u010ditelji so strogi, u\u010den\u010dev uspeh nenehno vrednotijo z mese\u010dnimi to\u010dkovanji. Zanimivo je, da tudi u\u010denci vrednotijo u\u010ditelje glede na dolo\u010dene kriterije.<\/p>\n\n\n\n Dve matematiki<\/strong> in dve kemiji<\/strong><\/p>\n\n\n\n V prvi razred gredo u\u010denci, ki so stari 6 let in pol. V za\u010detni \u0161oli jih u\u010di en u\u010ditelj skoraj vse predmete, od 5. razreda naprej pou\u010duje ve\u010d u\u010diteljev glede na posamezni predmet, za katerega so izobra\u017eeni (podobno kot pri nas). S u\u010denjem angle\u0161\u010dine za\u010dnejo v 2. razredu. Zanimivo je, da imajo od 5. do 9. razreda dva matemati\u010dna predmeta: ra\u010dunstvo in geometrijo, pri maternem jeziku imajo posebej jezik in posebej knji\u017eevnost, pri kemiji imajo posebej splo\u0161no in anorgansko kemijo. Dnevov dejavnosti nimajo.<\/p>\n\n\n\n Matura<\/strong><\/p>\n\n\n\n Po zaklju\u010denih 9-ih razredih imajo obvezne nacionalne preizkuse znanja iz matematike, ru\u0161\u010dine in dveh predmetov po izboru. Rezultati se upo\u0161tevajo pri vpisu na vi\u0161je razrede (gimnazijo) \u2013 na 10. in 11. razred. V zadnjih razredih se pripravljajo na \u0161tudij na fakulteti. Zanimivo je, da u\u010denci zelo pogosto opravljajo vseh 11 let \u0161olanja fizi\u010dno na isti \u0161oli. Na koncu jih \u010daka neke vrste matura iz ru\u0161\u010dine in matematike, ostali predmeti so izbirni, \u0161tevilo ni omejeno, vsak si izbere tiste predmete, ki jih potrebuje za vpis na izbrano fakulteto.<\/p>\n\n\n\n Nina Lavri\u010d<\/em><\/p>\n\n\n\n Viri<\/strong><\/p>\n\n\n\n\u0160OLANJE V FRANCIJI<\/h3>\n\n\n\n
\u0160OLSTVO IN \u0160OLSKI SISTEM NA KITAJSKEM<\/h3>\n\n\n\n
\u0160ola v Rusiji<\/h3>\n\n\n\n