Mikrofon

INTERVJU Z BQL

V četrtek, 24. 10. 2019, sta našo šolo obiskala BQL (brata Anej in Rok Piletič), slovenski duo, ki se je leta 2016 prvič pokazal na slovenski glasbeni sceni. Prihajata s Koroške in s svojo glasbo navdušujeta mnoge oboževalce. Sodelujeta tudi s slovensko pevko Niko Zorjan, saj so skupaj posneli skladbi Ni predaje ni umika in Vroče vroče. Koncert je bil nagrada na natečaju Vozim varno, ko je skupinska slika 5. b pod mentorstvom Olge Debeljak Babnik dobila največ glasov na spletnem glasovanju. Če želite izvedeti še več, pa si preberite intervju, v katerem sta nam zaupala tudi nekaj utrinkov s šolskih klopi. 

Kakšni so občutki po današnjem nastopu? 

ROK: Najini občutki po današnjem nastopu so fenomenalni, se vidi, da ima ta šola dobro energijo, da ste, kako naj rečem, res super.

ANEJ: Veliko šol je takih, ki so bolj zadržane, kadar pridemo. Fajn je, da smo bili vsi sproščeni in videlo se je, da se vsi zabavamo, tudi midva.

ROK: In energija je bila res fenomenalna.

Ali vesta koliko glasov je naša šola prejela za risbo Vozi varno? 

ANEJ: Po neuradnih podatkih mislim, da je bilo 26.409 glasov, nekaj takega (točen podatek, opomba T. D.). Ja, sva si pogledala ta podatek in je noro velika številka in sva zelo vesela, da je tako.

ROK: Dvakrat več glasov, kot sva jih na Emi dobila. (smeh)

Ali sta letos imela že veliko nastopov? 

OBA: Ja.

ANEJ: Tudi veliko jih je bilo po šolah. Predstavljava en projekt Slovenske ljudske so kul in mogoče se vidimo tudi na vaši šoli. Zdaj je ogromno datumov že zasedenih, zato … Je pa taka zanimiva predstava, v kateri dokazujeva …

ROK: Ne povedat preveč!

ANEJ: Samo, da povem trailer. Predstavljava slovenske ljudske pesmi. Zdaj bi jih veliko jih iz osnovne šole reklo: »Eh, kaj bom jst slovenske ljudske pesmi poslušal« in midva ravno to dokazujeva na najin mogoče malo smešen način in na koncu te predstave vsak pozna slovenske ljudske pesmi in to je to, več pa ne bom povedal.

Kakšni so vajini spomini na osnovno šolo? 

ROK: Jaz osebno imam kar fine spomine, bil sem tud relativno priden, a nagajiv učenec. Zdi se mi, da ko se sprehajam po vaši šoli ali pa drugod po osnovnih šolah dobim kar malo nostalgije in sploh ta flash black v jedilnici in take stvari so nekaj nepozabnega iz osnovnošolskih klopi.

ANEJ: Saj boste videli, isti boste.

Sta bila učenca, ki sta zbujala veliko pozornosti ali se bolj držala zase? 

ROK: Jaz osebno zelo veliko zbujal pozornosti, na vsaki omari sem bil, povsod po stropu, kjerkoli.

ANEJ: Pa pri psihologu večkrat, verjetno.

ROK: No, saj sem bil priden otrok, ampak nagajiv.

ANEJ: Jaz nisem. Jaz sem bil zelo introvertiran, mevža, kot mi pravimo. Prvi nastop sem imel na valeti, potem po valeti, pa se je nekako vse izšlo.

Kaj iz osnovne šole najbolj pogrešata? 

ANEJ: Jaz iz osnovne šole najbolj pogrešam to, da si imel malo odgovornost, skrbel si se zase. Ko gledam sebe kot otroka, je bila moja edina naloga ta, da sem priden, da se učim, naredim nalogo, in se med prostim časom družim s prijatelji. Kar se tiče denarja, finančnih stvari, nisem imel nobenih problemov. Šele potem, ko prideš v odraslejšo dobo, vidiš, da je fajn biti v osnovni šoli.

ROK: Ja. Dejansko edina skrb, ki sem jo jaz imel, je bila … ko sem bil pri matematiki in učiteljica reče: »Rok, pokaži nalogo na strani 44!« No, jaz pa brez naloge. In to je bil tisti moment, ki sem si rekel, da bo treba več delat.

Bi se še kdaj vrnila v šolske klopi? 

ROK: Ja.

ANEJ: Definitivno.

Tara Doles