Zanima nas

Zanima nas, kako poteka šolanje po svetu. Pogledali smo v šolske sisteme na Finskem, v Franciji, na Kitajskem in v Rusiji.

UČNI SISTEM NA FINSKEM

V samem vrhu Finska je po podatkih iz leta 2015 dosegla dobre rezultate: pri matematiki so se uvrstili na 14. mesto po svetu. 4. mesto so dosegli pri branju in 5. pri naravoslovju. Finski šolski sistem velja za enega najbolj učinkovitih na svetu. Predstavniki iz drugih držav  množično potujejo v Helsinke, da bi se od Fincev naučili, kako narediti dobro šolo. Raziskave kažejo, da so finski učenci  po dosežkih na vrhu lestvic  po samoocenah svojega znanja pa zgolj na sredini – prav nasprotno od slovenskih šolarjev, ki so uvrščeni precej nizko po uspehu in visoko po svojih ocenah lastnega znanja. Finski vrtci sprejemajo otroke, stare od 5 do 7 let. Pri šestih letih je možno – ne pa obvezno – otroka vključiti v enoletno pripravo na šolo, torej v nekakšno malo šolo. Osnovna šola traja 9 let, vanjo so vključeni otroci, stari od 7 do 16 let. Država krije vse materialne stroške: učbenike in druge potrebe za šolanje. Kaznovanja ni Kot pomembne kakovosti finski strokovnjaki za šolstvo izpostavljajo: majhen osip v osnovnih in srednjih šolah, visoko izobražene in motivirane učitelje,  zmerne količine domačih nalog. Posebej  poudarjajo, da ob rednem šolskem delu ni potreb po privatnih inštrukcijah učencev. V osnovnošolskem izobraževanju ni nacionalnih preverjanj znanj ali inšpekcijskih pregledov. Eksterno preverjanje ni obvezno – vsako leto ga opravijo le na vzorcu šol – toda šole oziroma občine in za to celo plačajo. Poudarjajo, da ne obstaja razvrstitvena lista šol. Prav tako ni tekmovanja ali primerjave, ni strahu pred kaznimi ali finančnimi sankcijami. Značilnosti Finskih šol:
  • Učiteljski poklic je dobro plačan in zelo spoštovan.
  • Ne obstajajo šolske inšpekcije ali ocenjevanje učiteljev.
  • Učitelji v učilnicah v povprečju preživijo štiri ure na dan, dve uri na teden (ki sta prav tako plačani) porabijo za strokovni razvoj.
  • Državni učni načrt predstavlja samo ohlapne smernice, učiteljem je dopuščeno veliko svobode.
  • Učitelje izberejo izmed najboljših 10 odstotkov maturantov (leta 2010 se je 6.600 kandidatov potegovalo za 660 prostih mest na izobraževanju za osnovnošolskega učitelja).
  • Učitelji nimajo dodatka k plači za uspešnost, saj bi v tem primeru obstajala nevarnost, da bi se preveč posvečali kazalnikom lastne kakovosti na škodo učencev.
  • Večina šol je financiranih iz javnih sredstev.
  • Vse učence poučujejo v isti učilnici, ne glede na njihove sposobnosti.
  • Število učencev pri urah naravoslovja je omejeno na šestnajst, da lahko pri vsaki uri izvajajo poskuse.
  • Šolski dan je kratek, poletne počitnice so dolge od 10 do 11 tednov.
  • V enem dnevu imajo učenci skupno 75 minut odmora.
  • Učence ocenjujejo le njihovi učitelji. Edino nacionalno preverjanje znanja je pri 16 letih.
  • Povprečno ima finska osnovna šola 195 učencev, povprečen razred pa 19 učencev.
Viri Daša Vidmar, Zala Pirc

ŠOLANJE V FRANCIJI

Osnovna šola v Franciji  V Franciji pa imajo pouk v ponedeljek, torek, četrtek, petek in nekatere šole imajo pouk tudi v soboto. Pouk imajo cel dan (8.30–16.30) in v tem času ni dodatnih dejavnosti. V sredo nimajo pouka in takrat so cel dan prosti in imajo čas za dodatne dejavnosti. V Sloveniji imamo en teden počitnic vsakih sedem tednov, medtem ko imajo v Franciji vsakih šest tednov dva tedna počitnic. Na koncu osnovne šole učenci opravljajo test, ki se imenuje “bac”. Če ga opravijo, so sprejeti na univerzo, na kateri želijo nadaljevati šolanje. Če pa testa ne opravijo, niso sprejeti. Učenci ne poznajo “točk”, ki jih zbiramo v Sloveniji. V Franciji razrede odštevajo Francoski razredi imajo zanimivo zaporedje:
  1. razred = CP
  2. razred = CE1
  3. razred = CE2
  4. razred = CM1
  5. razred = CM2
  6. razred = 6
  7. razred = 5
  8. razred = 4
  9. razred = 3
  1. LETNIK = 2
  2. LETNIK = 1
  3. LETNIK = “terminal”
Bi bili zadovoljni z oceno 20?    Tudi ocene so drugačne. Od 1. do 3. razreda imajo ocene a, b, c. V 4. in 5. razredu imajo učenci ocene od 1 do 10. Od 6. do 9. razreda pa potem še v srednji šoli imajo ocene od 1 do 20, pri čemer je pozitivna ocena od 10 naprej. Pravila   Imajo podobna pravila kot v šolah Slovenije. Glavno pravila, ki velja v vseh šolah, pa je to, da v nobeni šoli ni WI-FI-ja zaradi zdravja. Poleg tega pa je prepovedana uporaba telefonov. Viri Chloé Amand & Tia Babić

ŠOLSTVO IN ŠOLSKI SISTEM NA KITAJSKEM

Izobrazba je na Kitajskem vrednota, ki ima prednost pred vsemi drugimi stvarmi. Velja za odskočno desko za blaginjo in dobro službo.  Šolanje je zahtevno. Začetek učenja Učenje se v vrtcu začne že pri 3 letih in takrat se začne boj za položaj v družbi in dosego rezultatov, ki bodo družini v ponos. Otroke učijo tekmovanja in dela za najvišje ocene. Starši otrokom ne prizanašajo, ampak so do njih zelo zahtevni. Kitajci imajo za svoje otroke velike načrte in jih dosledno vodijo k njihovi uresničitvi. Učenci pa izobraževanje razumejo kot dolžnost do naroda in družine. Posledice Ocena -5 ima za posledico ure in ure dodatnih vaj. Kitajski otroci zelo trdo delajo – ure in ure se učijo in pogosto sodelujejo pri dodatnih dejavnostih, ki jih izberejo starši. Najpogosteje so to učne ure angleščine, igranje glasbenih inštrumentov, plavanje in druge gibalne dejavnosti. Sistem Kitajski šolski sistem se deli na tri ravni: osnovna šola, gimnazija in srednja šola in nato pa izpiti za visokošolski študij. Šola Osnovna šola traja od 6. do 11. leta in je brezplačna. Po podatkih kitajskega ministrstva za šolstvo je v devetletno osnovno šolo vključenih 99,7 % šoloobveznih otrok. Tri leta srednješolskega izobraževanja so obvezna in brezplačna, druga tri zahtevajo minimalno šolnino. Za sprejem na  univerzo je potreben sprejemni izpit. Konkurenca za študij na najboljših univerzah zelo velika. Včasih mora biti učenec eden od najboljših v svoji provinci, da bi ga sprejeli na najboljše visoke šole. Učitelji v šoli Učitelji so na Kitajskem deležni velikega spoštovanja. Pred začetkom poučevanja se več let skupaj z mentorjem pripravljajo na poučevanje, po zaposlitvi pa se morajo stalno strokovno izobraževati in stremeti k izpopolnjevanju načina poučevanja.
Izobraževalni sistem daje najboljše rezultate na svetu Kitajska se rada hvali z najboljšim šolskim sistemom, saj kitajski 15-letniki dosegajo najboljše rezultate (1. mesto) na testih iz branja, matematike in naravoslovja. Za primerjavo; Slovenija je bila leta 2015 pri matematiki na 21. mestu, pri branju na 38. mestu. V Sloveniji se v šoli naučimo 25 črk. Z njimi zapisujemo besede, naši kitajski vrstniki pa se morajo naučiti vsaj dva tisoč znakov. Vsako leto okoli 400. To ni lahko, saj vsaka pismenka pomeni besedo ali del besede. Ker je branje in gledanje za oči zelo naporno, starejši osnovnošolci v Pekingu delajo kratke vaje za sproščanje oči in blaženje napetosti. Po pouku pa se doma učijo še naprej. Časa za igro ni veliko. Nekateri starši menijo, da so njihovi otroci preobremenjeni in na to opozarjajo tudi učitelje. A po drugi strani številni starši od svojih otrok zahtevajo, da se čim več učijo tudi doma, saj naj bi se tako po osnovnem šolanju lahko vpisali na čim boljše fakultete.
Viri Alja Sterle in Beti Bandelj

Šola v Rusiji

Šola v Rusiji pričakuje spoštovanje in disciplino Šola se v Rusiji imenuje drugače in traja 11 let. Prvih 9 let poteka srednja šola, ki je brezplačna in obvezna, deli pa se na dve stopnji: 1. stopnja traja 4 leta (začetno splošno izobraževanje), 2. stopnja traja 4 leta (osnovno splošno izobraževanje), 3. stopnja pa je licej oz. gimnazija. Stopnjam pravijo tudi začetna šola, osnovnošolska in višji razredi. Učitelji so strogi, učenčev uspeh nenehno vrednotijo z mesečnimi točkovanji. Zanimivo je, da tudi učenci vrednotijo učitelje glede na določene kriterije. Dve matematiki in dve kemiji V prvi razred gredo učenci, ki so stari 6 let in pol. V začetni šoli jih uči en učitelj skoraj vse predmete, od 5. razreda naprej poučuje več učiteljev glede na posamezni predmet, za katerega so izobraženi (podobno kot pri nas). S učenjem angleščine začnejo v 2. razredu. Zanimivo je, da imajo od 5. do 9. razreda dva matematična predmeta: računstvo in geometrijo, pri maternem jeziku imajo posebej jezik in posebej književnost, pri kemiji imajo posebej splošno in anorgansko kemijo. Dnevov dejavnosti nimajo. Matura Po zaključenih 9-ih razredih imajo obvezne nacionalne preizkuse znanja iz matematike, ruščine in dveh predmetov po izboru. Rezultati se upoštevajo pri vpisu na višje razrede (gimnazijo) – na 10. in 11. razred. V zadnjih razredih se pripravljajo na študij na fakulteti. Zanimivo je, da učenci zelo pogosto opravljajo vseh 11 let šolanja fizično na isti šoli. Na koncu jih čaka neke vrste matura iz ruščine in matematike, ostali predmeti so izbirni, število ni omejeno, vsak si izbere tiste predmete, ki jih potrebuje za vpis na izbrano fakulteto. Nina Lavrič Viri

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja